Drugo gradivo

Unfair Contract Terms Directive, Article 3, 1.

The author criticises the judgement of the Court of First Instance that determined the value of the dispute not only for the claim for annulment of a contractual condition, but also for the annulment of the mortgage, meaning that the Court of First Instance grossly enlarged the court fee and with that deviated from previous practice. Consequently, the author argues that the Court of First Instance does not understand the meaning of consumer protection as it sided with the banks which have not fulfilled their obligation to inform.

Izjava za javnost: Zaostrovanje afere CHF – Sodišče kreditojemalcem otežuje dostop do sodnega varstva

Posted on18. 6. 2020AuthorD K

V Združenju Frank smo dobili nadvse zaskrbljujočo informacijo, da je Okrožno sodišče v Kopru kreditojemalcem v vsaj dveh primerih podvojilo breme sodne takse. Podvojitve finančnega bremena se ne da razlagati drugače kot aktiven poskus sodišča, da se zaustavi vlaganje tožb v zadevah glede kreditov v švicarskih frankih.

Sodišče v Kopru je namreč v dveh primerih določilo vrednost spora (in v enem primeru tudi odmerilo sodno takso) ne samo za zahtevek o ugotovitvi ničnosti pogodbenega pogoja oziroma kreditne pogodbe in iz tega izhajajočih posledic, ampak še dodatno tudi za zahtevek za izbris hipoteke, pri čemer je v obeh primerih upoštevalo polno vrednost spora, torej vrednost kreditne pogodbe. Kreditojemalci so bili že sedaj močno obremenjeni s sodno takso, saj gre za stanovanjske kredite, v katerih je vrednost spora visoka.

Ker vpisana hipoteka izvira iz kreditne pogodbe in je tudi kavzalna (odvisna) od obstoja kreditne pogodbe, ni logično in ni dopustno, da sodišče tudi za zahtevek za izbris hipoteke določi vrednost spora po vrednosti kreditne pogodbe. Gre za kršitev Zakona o sodnih taksah (ZST-1), pa tudi oziroma predvsem za kršitev ustavne pravice do dostopa do sodišča iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

Finančni pritisk na kreditojemalce je v nasprotju z načelom učinkovitosti, določenim v členu 47 Listine EU o temeljnih pravicah, ki pomeni, da nacionalna postopkovna pravila potrošnikom ne smejo v praksi onemogočati ali pretirano oteževati izvajanja pravic do sodnega varstva na podlagi prava EU. V zvezi s tem je Sodišče Evropske unije odločilo, da potrošniki morajo imeti možnost vložiti pravna sredstva pod razumnimi pogoji. Če obstaja nezanemarljivo tveganje, da potrošnik zaradi postopkovnih ovir ne bo uporabil pravnih sredstev, pogoji niso razumni. Določitev vrednosti spora ločeno za zahtevek na ničnost in za zahtevek na izbris hipoteke je velik korak stran od zagotavljanja razumnih pogojev.

V skladu s sodno prakso Sodišča EU tudi velja, da morajo nacionalna sodišča presojati nedovoljenost pogodbenih pogojev na lastno pobudo (po uradni dolžnosti), če razpolagajo s potrebnimi dejanskimi in pravnimi elementi. Nadzor po uradni dolžnosti vključuje tako samo preučitev, ali je zadevni pogoj nedovoljen, kot tudi sklepe, ki jih je treba izpeljati iz takšne ugotovitve, zato, da bi se zagotovilo, da pogoj za potrošnika res ne bi bil zavezujoč oziroma ga ne bi obvezoval. Okrožno sodišče v Kopru pa namesto, da bi po tem, ko je potrošnik vložil tožbo na ničnost kreditne pogodbe, po uradni dolžnosti izpeljalo vse posledice glede nedovoljenosti pogodbenega pogoja, želi ločeno odločati o zahtevku na izbris hipoteke in potrošniku odmeriti sodno takso za izpeljavo te posledice posebej.

Okrožno sodišče v Kopru se glede podvojitve zneska sodne takse, ki odstopa od dosedanje prakse, ni posvetovalo s Sodiščem EU s pomočjo inštituta predhodnega vprašanja. Naloga nacionalnih sodišč̌ je, da določbo nacionalnega prava, ki jo morajo uporabiti, razlagajo tako, da je čim bolj v skladu z zahtevami prava Unije in da po potrebi spremenijo ustaljeno nacionalno sodno prakso, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji direktiv varstva potrošnikov, ter da se v dvomu posvetujejo s Sodiščem EU. Okrožno sodišče v Kopru je namesto tega in skladno z vsesplošnim nerazumevanjem pomena varstva potrošnikov v Sloveniji »pokazalo mišice« predrznim potrošnikom, ki so si upali stopiti na rep gospodarjem – bankam, pa čeprav so le-te prodajale kredite v švicarskih frankih vedoč, da obstajajo napovedi ugledne svetovne agencije, ki govorijo o tem, da bo švicarski frank napram evru v obdobju ročnosti kreditov podvojil vrednost, s čimer pa potrošnikov niso seznanile. Šlo je za veliko in koordinirano poslovno goljufijo bank, katere posledice nosijo slovenske družine in za katero je zagrožena kazen do deset let zapora.

Združenje Frank ugotavlja, da prihaja v zadnjem času v zvezi s krediti v švicarskih frankih v sodnih postopkih pred slovenskimi sodišči do vse več kršitev prava Unije, ki so povezane z vprašanji zastaralnega roka, pravnega interesa potrošnikov za uveljavljanje zakonitosti pogodbenega pogoja, meril za presojo neravnotežja med pravicami in obveznostmi strank, in tudi tukaj že omenjene odmere sodne takse. Iz tega sklepamo, da se obramba bank pred potrošniki, pri kateri ji očitno pomagajo tudi sodišča, zaostruje, zato bomo nedavno vloženo pritožbo na Evropsko komisijo ustrezno dopolnili in o tem seznanili tudi Varuha človekovih pravic RS.

Združenje Frank